Boff: „Frančišek je eden izmed nas“ – 30dec2016

J. Frank, glavni korespondent Kölner Stadt-Anzeiger, je na letošnji božič objavil intervju z Leonardom Boffom. Dan kasenej podoben v Frankfurter Rundschau pod naslovmo:
„Uboštvo ne obstaja, uboštvo se ustvarja“. V obeh Boff poroča o božičnih običajih, pomenu in rehabilitaciji teologije osvoboditve, svojih kontaktih do Frančiška, svojem prispevku k okrožnici „Hvaljen si“ in nekoliko o zvenu nezaupnega vzdušja v kuriji.
Omrežje: zeitgemäß glauben (sodobno verovati) je intervjuja dokumentirala in objavila.

Leonardo Boff v intervjuju „Papež Frančišek je eden izmed nas“

Berlin – Brazilec Leonardo Boff, rojen 1938, je sin italijanskih prišlekov. 1959 je vstopil v Frančiškanski red in je študiral pet let v Nemčiji.
V 1980-ih letih je prišel Boff kot glavni predstavnik teologije osvoboditve in zaradi svoje kritike uradne cerkve, v spor z Vatikanom in njenim vrhovnim varuhom vere Josephom Ratzingerjem. Potem, ko so mu dvakrat naložili prepoved objavljanja knjig, je Boff 1992 izstopil iz reda in se odpovedal svoji duhovniški službi.

Gospod Boff, vam je božič všeč?
Kaj mislite? (poje): “Sveta noč, blažena noč…” V vsaki družini, ki praznuje božič, pojejo to pesem. Pri nas v Braziliji je to prav tako tradicija kot pri vas v N.

Se vam ta način božiča ne zdi banalen in skomercializiran?
To je različno od dežele do dežele. Seveda je okoli božiča veliko trgovanja. Toda v vsem tem je in ostane živo veselje, povezanost družine, pri mnogih tudi trenutek vere. In kakor sem božič doživel v Nemčiji, je praznik srca, zelo vesel, čudovit.

Kako paše vera, ki za božič govori o “Bogu miru”, k nemiru, ki ga doživljamo vsepovsod?
Večina pri veri je obljuba. Ernst Bloch pravi: “Resnična geneza ni na začetku, temveč na koncu, in se šele začenja, ko družba in bivanje postaneta radikalna.” V tej obljubi je veselje božiča: svet in ljudje niso prekleti, da bi se vedno nadaljevalo tako, kot to doživljamo – z vsemi vojnami, nasiljem, fundamentalizmom. Nam je v veri obljubljeno, da bo na koncu vse dobro; da gremo naproti dobremu koncu kljub vsem zmotam, stranpotem in porazom. Pravi pomen božiča ni v tem, da “je Bog postal človek” temveč, da je prišel, da nam pove: “Vi ljudje pripadate meni, in ko boste nekoč umrli, potem pridete domov.”

Božič pomeni: Bog prihaja, da nas sprejme?
Ja. Učlovečenje pomeni, nekaj v nas je že božje, večno. Božje je v nas samih. V Jezusu se je pokazalo najbolj jasno. Je pa v vseh ljudeh. V nekem evolutivnem smislu Jezus ne prihaja v svet od zunaj, temveč raste iz nje. Jezus je pojav božjega v evoluciji – toda ne edini. Božje se pojavlja tudi v Buddhi, v Mahatma Ghandiju in drugih velikih osebah vere.

To ne zveni precej katoliško.
To ni tako. Celotna frančiškanska teologija srednjega veka je Kristusa pojmovala kot del stvarstva – ne samo kot odrešenika krivde in greha, ki prihaja v svet od zgoraj. Inkarnacija je tudi odrešenje, ja. Toda najprej in pred vsem je poveličanje, pobožanstvenje stvarstva. In še nekaj je pomembno za božič. Bog se pojavi v podobi otroka. Ne kot stari moški z belimi lasmi in dolgo sivo brado…

Tako kot vi…
Torej, če sploh, potem sem prej podoben Karlu Marxu. Kar mi je pomembno, je sledeče: Če se moramo na koncu našega življenja nekoč zagovarjati pred božanskim sodnikom, potem stojimo pred otrokom. Otrok pa ne obsodi nikogar. Otrok se hoče igrati in biti skupaj z drugimi. Ta pogled vere moramo poudariti na novo.

Latinsko ameriška teologija osvoboditve, med katere ugledne zastopnikom spadate tudi vi, je prišla s papežem Frančiškom do nove slave. Je to po desetletja dolgih bojih s papežem Janezom Pavlom II. in njegovim vrhovnim varuhom vere Josephom Ratzingerjem, kasnejšim papežem Benediktom XVI, rehabilitacija tudi za vas osebno?
Frančišek je eden izmed nas. Teologijo osvoboditve je napravil za splošno dobro Cerkve. In tudi razširil jo je. Kdor govori o revnih, mora danes govoriti tudi o zemlji, ker je tudi ona izrabljena in oskrunjena. “Slišati krik revnih”, to pomeni, slišati krik živali, gozdov, celotnega mučenega stvarstva. Celotna zemlja kriči. Torej, moramo danes hkrati slišati krik revnih in zemlje, pravi papež in citira s tem naslov ene mojih knjig. In oba moramo osvoboditi. Tudi sam sem se v zadnjem času veliko ukvarjal s to razširitvijo teologije osvoboditve. In to je tudi temeljno novo v “Hvaljen si”…

… “ekološka okrožnica” papeža iz 2015. Koliko Leonarda Boff je v Jorge Mario Bergoglio?
Okrožnica je papeževa. Toda posvetoval se je z mnogimi strokovnjaki.

Je bral vaše knjige? 
Še več. Prosil me je za gradivo za “Hvaljen si”. Svetoval sem mu in mu poslal nekaj od tega, kar sem napisal. To je tudi uporabil. Nekateri ljudje so mi rekli, da so pri branju mislili, “to je pa ja Boff!” Sicer pa mi je papež Frančišek dejal: “Boff, prosim ne pošlji mi spisov neposredno meni.”

Zakaj pa ne?
Rekel je: “Sicer jih bodo Sotosegretari (sodelavci v upravi Vatikana, op.uredn.) prestregli, in jih ne bom dobil. Pošlji stvari raje argentinskemu poslaniku, z njim sem v dobrem stiku, potem bodo sigurno prišle v moje roke.” Pri tem je treba vedeti, da je sedanji vatikanski poslanik star znanec papeža iz njegovega čas v Buenos Airesu. Večkrat sta skupaj pila čaj Mate. En dan pred objavo okrožnice me je papež potem še poklical, in se mi zahvalil za mojo pomoč.

Osebno srečanje s papežem še manjka?
Iskal je spravo z najpomembnejšimi predstavniki teologije osvoboditve, z Gustavom Gutierrezom, Jon Sobrinom in seveda tudi z mano. Z vidika na papeža Benedikta – respektivno Joseph Ratzinger – sem mu rekel, “toda on še živi!”. To ni pustil veljati. “Ne”, je rekel, “il Papa sono io” – “papež sem jaz”. Torej, naj bi mirno prišli. Tukaj vidite njegov pogum in njegovo odločnost.

Zakaj to z vašim obiskom še ni uspelo?
Imel sem povabilo in sem celo že pristal v Rimu. Toda prav ta dan, neposredno pred začetkom sinode o družini 2015, je 13 kardinalov – med njimi nemški kardinal Gerhard Műller, prefekt kongregacije za nauk vere – upor proti papežu s pismom naslovljenim nanj, ki je potem pa tudi – o čudež! – bilo objavljeno v časopisu. Papež je bil jezen in mi je rekel: “Boff, nimam časa. Pred sinodo moram poskrbeti za mir. Vidiva se drugič.”

Tudi to z mirom se ni posrečilo, ali?
Papež čuti ostrino vetra v obraz iz lastnih vrst, predvsem iz ZDA. Ta kardinal Burke, Leo Burke, ki je sedaj – skupaj z vašim starim kardinalom iz Kölna Maisner – ponovno napisal pismo, je Donald Trump katoliške Cerkve. (smeh) Toda drugače kot Trump, je Burke v kuriji sedaj postavljen na hladno. Hvala Bogu. Ti ljudje resnično verjamejo, da morajo popravljati papeža. Kot da bi stali nad papežem. Nekaj takega je nenavadno, če ne brez primera v cerkveni zgodovini. Papeža je možno kritizirati, z njim razpravljati. To sem mnogokrat počel tudi sam. Toda da kardinali papeža javno obsojajo širjenja teoloških napak ali celo krivih naukov, to – mislim sam – je preveč. To je afront, ki ga papež ne more dopustiti. Papeža ni možno obsoditi, to je nauk Cerkve.

Pri vsem vašem navdušenju za papeža – kaj je s cerkvenimi reformami, na katere so upali mnogi katoličani s strani Frančiška, kjer pa se faktično še ni zgodilo veliko?
Veste, kolikor ga jaz razumem, center njegovega zanimanja sploh ni več Cerkev, sploh pa ne več notranje cerkveno dogajanje, temveč preživetje človeštva, prihodnost zemlje. Oboje je v nevarnosti, in moramo se vprašati, če lahko krščanstvo nudi svoj prispevek, da se prebrodi velika kriza, zaradi katere grozi človeštvu uničenje.

Frančišek se briga za okolje, medtem pa se njegova Cerkev vozi proti zidu?
Verjamem, da zanj obstaja hierarhija težav. Če bo uničena zemlja, so se uredili tudi vsi drugi problemi. Toda kar zadeva notranje cerkvena vprašanja, počakajte malo! Šele pred nedavnim je kardinal Walter Kasper, tesen zaupnik papeža rekel, kmalu bo nekaj velikih presenečenj.

Kaj pričakujete vi?
Kdo ve? Mogoče celo diakonat žensk. Ali pa možnost, da bodo poročeni duhovniki ponovno prevzeli službe. To je izrecna prošnja brazilskih škofov papežu, predvsem njegovega prijatelja, upokojenega brazilskega kurijskega kardinala Claudia Hummesa. Slišal sem, da želi papež ustreči tej prošnji – najprej za obdobje eksperimenta v Braziliji. Ta dežela s svojimi 140 milijoni katoličani naj bi imela vsaj 100.000 duhovnikov. Imajo jih pa samo 18.000. Institucionalno gledano, je to katastrofa. Ni čudež, da verniki množično prestopajo k evangelikalnim in binkoštnikom, ki zapolnjujejo personalni vakuum. Če bi sedaj lahko mnogo tisoč poročenih duhovnikov spet bilo v službi, bi bil to prvi korak k izboljšanju položaja – in hkrati impulz, da katoliška Cerkev odvrže okove obveznega celibata.

Če bi papež odločil v tem smislu – bi vi kot bivši frančiškan pater tudi sami ponovno prevzeli duhovniške naloge?
Sam osebno take odločitve ne potrebujem. Zame ne bi spremenile ničesar, ker do danes delam to, kar sem delal že vedno: krščujem, pokopavam, in če prispem v skupnost brez duhovnika, potem skupaj z ljudmi praznujem tudi evharistijo.

Je zelo „nemško“, vprašati: vam je to dovoljeno?
Do sedaj noben škof, ki ga poznam, tega ni nasprotoval ali celo prepovedal. Škofje se celo veselijo in mi rečejo: „Ljudstvo ima pravico do evharistije. Mirno nadaljuj!“ Moj teološki učitelj, pred nekaj dnevi umrli kardinal Paulo Evaristo Arns, npr. Je bil glede tega zelo odprt. Šel je tako daleč, da je poročene duhovnike, ki jih je med mašo videl sedeti v klopeh, poklical k sebi naprej k oltarju in skupaj z njimi obhajal evharistijo. To je napravil pogosto in rekel: „Saj so še vedno duhovniki – in to tudi ostanejo!“

– Vir: http://www.ksta.de/25372660 ©2016

Na hitro za resnico, mir, spoštovanje in pravičnost v Sloveniji prevedel A. Smrečnik

http://www.zeitgemaess-glauben.at/cms/auslese/391-boff-franziskus-ist-einer-von-uns

Prisrčna Vam Hvala za vaše zanimanje!

Slava Bogu na višavah! In na zemlji mir ljudem, za katere je Bogu mar zanje!

(Prim. LK 2,14 Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

Tudi Jezus je živel v časih nasilja. Učil je, da je pravo bojišče, na katerem se srečata nasilje in mir, človekovo srce. “Od znotraj, iz srca človeka, pridejo zlobne misli” (Mk 7,21). Toda Kristusovo sporočilo ponuja v soočenju s to realnostjo temeljni pozitiven odgovor: neutrudno oznanja brezpogojno božjo ljubezen, ki sprejema in odpušča, in uči svoje učence, ljubiti sovražnike (prim Mt 5, 44) in “nastaviti še drugo lice” (prim Mt 5,39). Ko je oviral tožilce prešuštnice pri tem, da bi jo kamenjali (prim Jn 8,1-11), in ko je v noči pred svojo smrtjo ukazal Petru, da vtakne meč nazaj v nožnico (prim Mt 26,52), je Jezus nakazal pot nenasilja, ki jo je sam hodil do konca – do križa, s katerim je uresničil mir in ubil sovraštvo (prim Ef 2,14-16). Kdor sprejme Jezusovo veselo sporočilo, ta ve prepoznati nasilje, ki ga nosi v sebi, in se pusti ozdraviti od božjega usmiljenja. Tako postane sam orodje sprave, ustrezno klicu svetega Frančišča Asiškega: “Če z usti oznanjate mir, se preričajte, če ga imate najprej v svojem srcu!”

 

S tem odlomkom iz Frančiškove mirovne poslanica 8.12 za 1.1.2017 za svetovni molitveni dan 2017 1. januarja zaključujemo letošnji adventni koledar Wir sind Kirche in se vam zahvalimo za vaše zanimanje. Veselimo se, če smo vam s koledarskimi listi dali zanimive impulze in boste v adventu 2017 spet v našem krogu prejemnikov in bralcev.

Blagoslovljen začetek novega leta vam in vašim domačim želiva
Sigrid Grabmeier (zvezni team ljudskega cerkvnega gibanja Wir sind Kirche, urednica adventnega kolearja)
Christian Lauer (1. predsednik društva Wir sind Kirche e.V.)

Adventni koledar 2016 kot PDF datoteka v nemščini -> download

ČLOVEK, SESTRA, BRAT – božič 25.12.2016

»Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil živi Bog!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in novorojeno dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali vse naprej, kar jim je bila rečena o tem otroku.

(Prim. LK 2 15-17 Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

IZ OBLIČJA V OBLIČJE

 

On se rodi,
ko začutimo rane,
ki so nam prizadete,
v lastnem mesu,
in povzročijo smrt,
žalovanje in solze
v mnogih hišah.

 

In ČLOVEK postene,
če nam ni treba več vprašati,
na katera vrata lahko potrkamo.
Če se človeštvno ne spozabi
s hrbtom proti hrbtu.
Če premostimo ločevanje:
prvi proti tretjemu svetu
veliki proti malim
bogati proti revnim
domačini proti tujcem –
temveč se postavimo
z obrazom proti obrazu
in si rečemo:
Človek! Brat! Sestra!
Balgoslovljen božič!

 

Cristy Orzechowski: Steh auf, Hirtenkind! / Vstani pastirski otrok! Plöger Medien GmbH

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

RAZPIHATI ŽERJAVICO KI TLI, USTVARITI TOPLINO IN SVETLOBO – sveti večer 24.12.2016

POMEN JEZUSA ZA DOSTOJANSTVO VSAKEGA ČLOVEKA IN NJEGOVO RAVNANJE

Danes se vam je rodil Maziljeni, Rešenik, tukaj v Davidovem mestu. To vam bo znamenje, da ga boste spoznali: našli boste novorejeno dete, povito v plenice in položeno v jasli.

(Prim. Lk 2,11s. Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

VSAK IMA PRAVICO ŽIVETI RESNIČNO ČLOVEŠKO

 

Družina, v kateri je odraščal, je bila revna kot večina prebivalcev njihovega podeželja. Komaj kdo, razen redkih veleposestnikov, je imel več kot njivo, ki jo je obdeloval in poleg tega komaj kaj več, kar je imel oblečeno na svojem telesu. Nazaret pa je bil majhen kraj, v katerem je  živelo več ljudi v votlinah kot nad zemljo. …
Ernst Bloch je upravičeno rekel: “Tako skromne rodovine ustanovitelja religije si je komaj možno izmisliti. Pripoved nikakor ne slika revščine in sigurno ne take, ki se nadaljuje celo življenje. Hlev na začetku in na koncu vislice – to pa je zgodovInsko gradivo. “Če bi si to zgodbo izmislili, bi bil Jezus sigurno sin kralja, kot je to bil npr. Budda.
Za Jezusa so značilni neopaznost, revščina, socialna nizkost; iz tega tesnega prostora pa zraste njegov univerzalni pomem za človeštvo tega sveta. …
V takoimenovanem Tomaževem evangeliju, egipčanskem izročilu zbranih izrekov, ki jih pripisujejo Jezusu, je zapisana zanimiva beseda Jezusa: “Kdor je blizu meni, je blizu ognju!”
(Izrek 82)

Jörg Zink: Jesus: Funke aus dem Feuer / Iskra iz ognja; Založba Kreuz – nemško

 

Naj ta luč sveti v tej noči – v naših srcih in hišah.
Naj njegov ogenj gori v srcih tistih, ki iščejo mir,
za sebe, za druge, za svet.
In mir božji, ki je višji kot vsak razum,
naj ohrani naša srca in čute v Jezusu Kristusu.
Amen

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

Glej tudi

Hans Küng, Jezus, Prevod R. Štus in J. Bohak, str. 368, Društvo Znamenje, Petrovče 2015, Zbirka Sodobna misel, (vsebovano v hrvaškem prevodu Biti krščanin str. 600, Zagreb 2001 oz. uspešnica in izvirnik Christ sein, str. 600, Piper 1974 );

“V hoji za Jezsusom Kristusom
lahko človek v današnjem svetu
resnično človeško živi, ravna, trpi in umre:
v sreči in nesreči, življenju in smrti
ga drži Bog in je v pomoč ljudem.”

NEUTRUDNO ZAHTEVATI PRAVIČNOST – IV. adventna sobota – sveti večer 24.12.2016

NAPRAVITI DEŽELO RODOVITNO

Ves čas ko sem hodil med vsemi Izraelovimi hčerami in sinovi, sem mar rekel kateremu izmed Izraelovih rodovnih poglavarjev, ki sem jim zapovedal pasti svoje ljudstvo Izrael: ›Zakaj mi niste postavili cedrove hiše?‹

(Prim. 2 Sam 7.7 Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

SE ZOPERSTAVLJATI VZROKOM ZA PREGANJANJA

 

“Prosim vas, naredite vse, kar lahko, in nikoli ne pozabite, da so morali tudi Jezus, Marija in Jožef doživeti dramatičen položaj beguncev. Prosim vas, uresničite tisto posebno solidarnost, ki obstaja med tistimi, ki so doživeli podobno usodo. Vi razumete, kako tovarne iztrgati iz stečaja, uporabiti, kar drugi zavržejo, ustvariti delovna mesta, napraviti deželo rodovitno, graditi hiše, vključiti obrobne stanovanjske četrti in neutrudno zahtevati pravičnost kot vdova v evangeliju (prim Lk18,1’8). Mogoče se bodo ob vašem primeru in vaši vztrajnosti nekaterim državam in mednarodnim organizacijam vendarle odprle oči, da bodo primerno ukrepale, da bodo sprejele vse tiste in jih popolnoma vključili, ki iz tega ali onega vzroka daleč stran od svoje domovine iščejo zaščito, se pa tudi zoperstavljajo vzrokom, zaradi katerih so tisoči moški, ženske in otroci vsak dan preganjani iz svoje domovine.”

Nagovor papeža Frančiška  zbranim ob III. svetovnem srečanju ljudskih gibanj, Aula Paula VI., Rim, 5. november 2016 – nemško

Poročilo o srečanju papeža Frančiška s člani III. svetovnega srečanja ljudskih gibanj 5.11.2016 v Rimu

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

Voščilo in želje:

Prek tvojih stopnic tiho stopa luč,
na stenah
zacvetijo barve novega časa,
s svojim lahkim korakom prah tvojih dni spremeni v zlato
in
s toplim plaščem odene tvoje strahove, tvoje dvome :
“ne boj se!”
Isabella Schneider

SPOŠTOVATI ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO – IV. adventni petek 23.12.2016

DOSTOP DO NARAVNEGA BOGASTVA ZA VSE IN SOODLOČANJE

»Glejte, pošiljam svojega preroka, da pripravi pot pred menoj. In takoj bo lahko Mogočni, ki ga zahtevate, stopil v svoje svetišče,

(Prim. Mal 3,1 Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

ČLOVEKOVA PRAVICA DO ZDRAVE PREHRANE

 

Iz sistema izključeni moški in ženske, ki smo se zbrali na tem III. svetovnem srečanju socialnih gibanj, izjavljamo, da je skupni in strukturni vzrok socialne krize in ogroženega okolja tiranija denarja, to pomeni vladajočega kapitalističnega sistema in ideologije, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva.

Mi smo dolžniki zdgodovine, socialne ekonomije, politike in okolja, in  moramo ta dolg poplačati..

S pogledom na delno in popolno demokracijo predlagamo, pospeševati institucionalne mehanizme, ki dejansko zagotavljajo dostop socilanih gibanj, staroselskih skupnosti in ljudstev do političnih in ekonomskih odločitev.

Glede univerzalnih določitev naravnih bogastev zavračamo privatizacijo vode in zahtevamo, da – na ravni Združenih narodov – bo razumljena kot skupno bogastvo vseh, da nihče ne bo oviran in oropan dostopa do te elementarne pravice.

Glede untegralne in človeku koristne reforme zemlje predlagamo, da se prepove patentiranje in genetska manipulacija vseh oblik življenja, predvsem pa semen. Poudarjamo obrambo suverenosti prehrane in človekovo pravico do zdrave prehrane brez agronomskih strupov, da bi na tak način reševali velike probleme prehranjevanja, zaradi keterih trpijo miliarde ljudi.

Izjava svetovneg srečanja ljudskih gibanj, Aula Paul VI., Rim, 5. november 2016 – nemško

Papež Frančišek se je srečal s člani ljudskih gibanj 5.11.2016 Rim

Papež Frančišek se je … srečal z udeleženci III. svetovnega srečanja ljudskih gibanj, ki je … potekalo v Rimu.  Med drugim je pozval h gradnji mostov med narodi, ki bodo pomagali podreti zidove izključevanja in izkoriščanja.

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

BOG LJUBI BITI PRI PREPROSTIH IN SPREGLEDANIH – IV. adventni četrtek 22.12.2016

 »Moja duša poveličuje živega Boga
in moj duh se raduje v Bogu, ki me je rešil,
Mogočne stvari je napravil s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so svoja srca usmerili v to,
kako se povzdigniti nad druge.
Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.

(Prim. Lk 1,46s.51ss. Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

 

BOŽJA MOČ DOPOLNI ČLOVEŠKO ONEMOGLOST

Ta Marijina pesem je najstarejša adventna pesem. Hkrati je tudi najbolj strastna, divja, ja skoraj bi lahko rekli revolucionarna adventna pesem, ki smo jo kdajkoli peli. Ni mila, nežna, zasanjana Marija, ki jo včasih vidimo predstavljeno na slikah, temveč je strastna, zavzeta, ponosna, navdušena Marija, ki tukaj govori. … kruta, močna, nepopustljiva pesem o prestolih, ki padajo in ponižanih gospodarjih tega sveta, O Božji moči in človeški onemoglosti. …

Kjer se razum pritožuje, kjer se upira naša narava, kjer se naša pobožnost plašno umika, tam, prav tam ljubi biti Bog. Tam zmede razum pametnih. Tam jezi našo naravo, našo pobožnost. Tam želi biti in nihče mu tega ne more preprečiti. In samo ponižni mu verjamejo in se veselijo, da je Bog tako svoboden in tako čudovit, da dela čudeže, kjer odpove človek, da povzdigne, kar je ponižano in spregledano. In to je ta čudež vseh čudežev, da Bog ljubi ponižano. “Bog je videl ponižnost svoje dekle.” Bog v ponižnosti – to je revolucija, strastna besede za advent.

Dietrich Bonhoeffer, Pridiga o Luku 1,46-55 – 17. december 1933 v Londonu

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

ŽIVLJENJSKA MOČ IN VESELJE SRCA – IV. adventna sreda 22.12.2016

HVALA NAŠI SESTRI ZEMLJI, HRANI NAS KOT MATI

Naša življenjska moč pričakuje živega Boga, on je naša pomoč in naš ščit. Zares, v Bogu se veseli naše srce, kajti v njegovo sveto ime smo zaupali. Tvoja prijaznost, živi Bog, naj bo nad nami, kakor smo te čakali.

(Prim. Ps 33,20-22 Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

OSTATI V MIRU IN V LJUBEZNI ODPUŠČATI

HVALNICA STVARSTVA ALI SONČNA PESEM

Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu,
s katerim ohranjaš svoje stvari.

Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
mnogo koristi ponižna, dobra in čista.

Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
v katerem nam noč razsvetljuješ;
lep je in vesel in krepak in močan.

Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.

Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpušcajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,
zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.


Prev.: Vital Vodušek

Feguš – video – https://www.youtube.com/watch?v=R6LfDyaDUW0

ENAKOPRAVNO SLUŽNJE MOŠKIH IN ŽENSK – IV. adventni torek 20.12.2016

BIBLIČNE PODLAGE CERKVENIH SLUŽB

»Izprosi si znamenje od Boga, svojega Božanstva, v globini podzemlja ali v višavi zgoraj!« Aház pa je rekel: »Ne bom zahteval, in ne bom preizkušal Boga.« Nato je rekel Izaija: »Poslušajte vendar, Davidova hiša: vam je premalo, da utrujate ljudi, ko utrujate še mojega Boga?

(Prim. Iz 7,11-13 Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

DIAKONAT TUDI ZA ŽENSKE

 

Čas je, da premislimo o bibličnih podlagah vseh cerkvenih služb, ki so nastale v teku stoletij. Po uvedbi stalnih diakonov za moške z II. Vatikanskim koncilom (1962-1965) intenzivno razmišljamo o diakonatu za ženske. Sinoda v Würzburgu je 1975 poslala glede tega v Rim votum, katerega prejema doslej niti potrdili niso. Mednarodni kongres glede diakonata žensk (1997) tega votuma tudi ni potrdil.

Posebna služba za ženske, o kateri govori kardinal Kasper, se sooča z velilkimi bibličnimi, teološkimi in človeškimi dvomi. Razčiščevanje nalog diakonis v zgodnji Cerkvi se je možno lotiti samo s pogledom na vse naloge v zgodnji Cerkvi.

Od papeža Frančiška napovedana študijska komisija mora po mnenju Wir sind Kirche dobiti nalogo, “da pripravi sklepe za bodočo cerkveno prakso” in koncept za obnovljeno službo.

Stališče – Wir sind Kirche glede Frančiškove napovedi študijske komisije za diakonat žensk (26. ai 2016)

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

MOLITEV V ČASU NASILJA

Nasilje po vsem svetu je neposredno prizadelo tudi našo deželo. Z “molitvijo v dneh nasilja” se zamislimo žrtev in priznamo v zavesti naše lastne nemoči našo nedoslednost.

Bog, Oče in Mati, v naših bogoslužjih molimo in pojemo –

in vendar se pogosto vrti vse samo okoli nas in našega urejenega življenja.
Ustrašimo se šele tedaj, ko brutalna resničnost ni več v daljavi,
temveč jo občutimo v bližini na lastni koži,
če nasilje, ki maje temelje našega sveta, prispe do nas.

Sedaj objokujmo grozno, nesmiselno nasilje nad ljudmi,
ki niso odgovorni za nič in so postali žrtve nasilja;
kajti preveč smo se tega navadili,
živeti v deželi miru in blagostanja kot na otoku blaženih.
Glasno kličemo po varnosti, katere nam država končno vendar ne more zagotoviti;
kajti preveč smo se navadili na to, da se počutimo varne, kljub temu, da svet gori.
Nagibamo se k temu,
da po groznih masakrih sumimo vse begunce in iskalce azila
in v njih ne vidimo žrtev, temveč storilce;
kajti preveč smo se navadili na misel,
da je tuje tudi ustrahujoče, pred katerim se moramo zavarovati. …
Prosimo te, Bog, ti si Oče in Mati vseh ljudi:
daj nam spoznati, da smo vsi bratje in sestre.
Nesmiselno nasilje nas mora povezati in napraviti za soljudi. Amen

Magnus Lux, Juli 2016

Celotno besedilo “Molitev v dneh nasilja” najdete tukaj – nemško.

PRVIH TISOČ DNI ŽIVLJENJA – IV. adventni ponedeljek 19.12.2016

VSAK OTROK NAJ IMA ZADOSTI ZDRAVE IN DOBRE HRANE

 »Glej, nerodovitna si in še nisi rodila. Toda postala boš noseča in boš rodila sina. Zdaj se torej varuj in ne pij vina in alkoholnih pijač ter ne jej nič nečistega! Kajti glej, noseča si in boš rodila sina …«

(Prim. Sod 13, 3b-5a Biblija v pravičnem jeziku Gütersloh 2006/2)

ZDRAVA TELESNA RAST IN SPODOBNOSTI , UMSKI IN DUŠEVNI RAZVOJ ZA CLEO ŽIVLJENJE

 

Prvih tisoč dni življenja so odločilni. Z začetkom nosečnosti prehrana vpliva na mariskateri faktor: Na tveganje odvečne telesne teže ali bolezni srca in ožilja in diabetesa pa tja do učnih sposobnosti otroka.
Toda po vsem svetu milijoni otrok trpijo zaradi posledic podhranjenja. Vsako leto umre 3,1 milijona otrok pred petim letom, ker nimajo zadosti hrane. …
Pa niso trajen problem samo primeri smrti: 165 milijonov otrok po vsem svetu trpi zaradi motenj rasti zaradi podhranjenosti. Tudi to ima težke posledice: tudi umski razvoj otrok je prav tako prizadet kot telesne sposobnosti za kasnejše življenje.

 

Dennis Ballwieser:  Dežele v razvoju – milijoni otrok umirajo zaradi podhranjenosti – nemško; Spiegel 6. Juni 2013 

Uredila Sigrid Grabmeier – Nemški adventni koledar Wir sind Kirche

SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI

S to pesmijo angelov nad jaslicami v Betlehemu želi predsedstvo “Wir sind Kirche” vsem članom, prijateljem in prijateljicam blagoslovljen božič in miroljubno novo leto!

Tiho stopa prek tvoje stopnice luč,
barve novega časa zacvetijo na stenah,
prah tvojih dni se svojim lahkim korakom
spremeni v zlato
in tvoje strahove, tvoje dvome odene s toplim plaščem:
ne boj se ! ”
Isabella Schneider