Solidarnost s Frančiškom – sr15mar2017

Mreža »sodobno verovati« v Avstriji vabi, da podpremo izjavo »Solidarnost s Frančiškom«. S tem delamo za tri cilje:
1.    Solidarnost s Frančiškom izraža javno podporo njegovi poti Cerkve kot služenje ljudem.
2.    Škofe prosimo, da besedam v smislu Frančiška sledijo tudi z dejanji, da obstoječim občestvom omogočijo samostojnost, preizkusijo usklajene predloge ali pa jih vsaj posredujejo Rimu.
3.    Opogumiti verujoče znotraj in zunaj Cerkve, da se močneje zavedajo svojih možnosti in svoje vere v dialogu, da se usmerjajo po bibliji in živijo sodobno.
To pobudo lahko na koncu dokumenta podprete poimensko. Lahko pa posredujete tudi svoje mnenje, prosim… (nemško).

Solidarnost s Frančiškom

Mreža: sodobno verovati in vsi podpisniki in podpisnice podpirajo Frančiška na njegovi poti, da spremeni Cerkev, da bo služila življenju, da bo kot Cerkev sočustvovala.
          Odločitve in način vodenja rimskega škofa je možno kritizirati kot pri njegovih predhodnikih. Kritika pa je – če želi služiti občestvu – konstruktivna, odprta, direktna, stvarna in jo je treba povedati s spoštovanjem dostojanstva vseh. Služiti mora iskanju najboljše rešitve, osebna zanimanja je treba podrediti. Poniževanja in žalitve je treba preprečiti. Pot je pošten dialog, ki ob Jezusovem sporočilu meri različna mnenja.

Solidarnost s Frančiškom

Rimskemu škofu se zahvaljujemo, ker se dosledno zavzema za dostojanstvo vseh ljudi. Podpiramo njegovo učinkovito in javno zavzemanje za vprašanja našega časa:
·       za pravičnost in mir in zdravo življenjsko okolje,
·       za deležnost vseh pri dostojanstvenem življenju v pravičnosti,
·       za pravično gospodarstvo, ki je lahko podlaga lastnega življenja,
·       za enakopravno spoštovanje vseh žensk in moških,
·       za nemočne, za ljudi, ki živijo v revščini ali bežijo pred nasiljem in stisko,
·       za pravično, udeleženo, odpuščajočo in usmiljeno Cerkev;
Radi se priključimo njegovi pobudi za sinodalno Cerkev, za rodovitno ekumeno in dialog med verstvi, ki poudarja skupno, ne da bi izključila razlike.
          Cenimo njegovo skromnost, njegova močna, človeška znamenja in njegovo zakoreninjenost v življenju Jezusa kot tudi njegove razlage biblije. Izrecno podpiramo njegove poskuse, da Jezusova načela vključi v pastoralo in strukture v življenju Cerkve.

Prošnja škofom

Prosimo škofe, da še bolj jasno podprejo njegovo pot – ne samo z besedami, temveč predvsem z dejanji -,  da spoznajo »znamenja časa«, da razvijejo »pogumne predloge« in te uskladijo z rimskim škofom in jih veseli uresničijo v škofijah.
          Opogumite občestva k samostojnosti in odgovornosti, omogočite vodenje primernim ženskam in moškim kot tudi evharistijo z alternativami celibatu. Spodbujajte subsidiarnost in času primerno teološko raziskovanje – predvsem tudi v vprašanjih gender – in podpirajte pogumen dialog z znanostmi. Uresničite resnično soodločanje vseh vernih in izvajajte svojo nalogo kot službo ljudem.

Samoobveza

Podpisnice in podpisniki se obvežejo, da bodo do vsem ljudi – kolikor je v njihovi moči – zastopali sodobno vero, se ukvarjali z vprašanji časa, sledili teološkemu razvoju in se zavzemali za pravičnost in mir, za človeško ravnanje z vsemi ljudmi in begunci, iskalci zaposlitve, samohranilkami, zapostavljenimi in pomagali drugim ljudem v socialni stiski.
          Udeležimo se razumljivega oznanjevanja, oblikujmo cerkvena praznovanja v sodobnih in teološko odgovornih oblikah in bodimo na strani žalujočih, bolnih, v svojih možnostih omejenih ali pa z ljudmi, ki živijo sami.

Za mrežo: sodobno verovati:
Dr. H. Bica, H. P. Hurka, Dr.a R. Müller, Dr. I. Reisenbichler, Dr. H. Stetter – Dunaj, 9. Marec 2017

Vsi ste povabljeni, da podprete solidarnostni poziv, posamezniki, skupine, gibanja in platforme idr.

Izjavo prvopodpisanih podpirajo tudi:
Univ. Prof. em. Dr. H. Häring (Tübingen), Dr. P. Pawlowsky (Dunaj), Dkfm. H. Hofstätter (Initiator, Dunaj), Bazična skupnsot Dunaj Endresstr. in Mavrična skupnost Schwechat, H. Schriffl (Diakon, Münchendorf), V. Pernsteiner, M.A. (predsednica Kat. Ženskega gibanja A), M. Hauft (bivša predsednica Kat. Ženskega gibanja A), Dr. F. J. Weißenböck (Kirchberg a. W.), „Duhovniki brez službe“ A, H. Bartl (Dunaj), H. Riedler (Linz), E. Mayer (Predsednica KA v škofiji Slbg.), opat Mag. Ch. Haidinger OSB (predsednik  konference Superiorjev moških samostanov A), P. Dr. F. Helm SVD, (namestnk Provinciala misijonarjev Steyler), N. Arntz (duhovnik, Münster), krožek Freckenhorst (Duisburg), Mag. J. Dirnbeck (Nürnberg), Univ. Prof. Dr. R. Siebenrock (Innsbruck), Univ. Prof. Dr. A. A. Bucher (Slbg.), Univ. Prof. Dr. R. Höfer (Graz), Univ. Prof. em. P. Trummer (Graz), Univ. Prof. Dr. H. Schelkshorn (Dunaj), G. Loser-Friedli (ustanoviteljica in Predsednica društva od celibata prizadetih žena v Švici), B. Durrer (Laax, Švica), Univ. Prof. em. W. Kirchschläger (Luzern), Univ. Prof. em. Dr. R. Friedli (Fribourg, Švica), Dr. A. Odermatt (Zug, Švica) in Teološki Forum – FK na Slovaškem. (izbor prvo podpisanih…)
Podpisi (442 dne 15.3.2017)

Svoje ime in priimek lahko dodate na izvirni povezavi:
http://www.zeitgemaess-glauben.at/cms/blog/422-solidaritaet-mit-franziskus?cdpetitions_limitstart=440&limit=20

prevod A. Smrečnik

500 let reformacije – končajmo cerkveno ločitev 1mar17sr

KLIC K ZBUDITVI HANSA KÜNGA*

https://www.kath.ch/newsd/hans-kueng-fordert-konkrete-reformschritte-seiner-kirche/

Zelo je razveseljivo, da je bil 6.2.2017 predsednik sveta evangeličanske cerkve v Nemčiji (EKD), deželni škof H. Bedford-Strohm v spremstvu kardinala Marx, predsednika nemške škofovske konference, ob reformnem jubileju na uradnem obisku pri papežu Frančišku v Rimu. Papež je govoril o »široki spravni različnosti«. Kot je povedal, ceni duhovne in teološke darove, ki smo jih prejeli od reformacije, in se bo z vsemi svojimi močmi »zavzel za to, da premosti še obstoječe ovire«.

Že 9.2016 sta škofa Bedford-Strohm in kardinal Marx predstavila skupno besedilo »zdraviti spomin – pričevati o Jezusu Kristusu«. Po petih stoletjih ločitve in obojestranskih zavračanj želita obe veliki cerkvi v Nemčiji ta spomin praznovati skupaj kot »praznik Kristusa«. 11. marca 2017 naj bi obhajali osrednje bogoslužje pokore in  sprave nemške škofovske konference in sveta EKD v Hildesheimu kot nadaljnjo točko kristalizacije v procesu spomina in ozdravitve.

IZJAV O NAMREI SMO SLIŠALI ŽE PREVEČ

Toda rimske izjave o nameri in predlogih o pokori in spravi smo slišali že prevečkrat. Ekumensko dejavni kristjani končno pričakujemo dejanja. Žal skupna izjava v odločilnih vprašanjih molči o zastoju uradne cerkve in spregleda praktično ekumeno, ki jo v mnogih evangeličanskih in katoliških občestvih in skupinah že dolgo živijo. Za njih obojestransko priznanje služb in evharistična skupnost nista težava. Za tem napredkom cerkveni voditelji daleč zaostajajo. Oni sami so pred Bogom in ljudmi odgovorni, če z odstranitvijo »še obstoječih ovir«, ne mislijo resno.

Za jubilejno leto 2017 naj bi odgovorni dosledno udejanjili deloma že desetletja obstoječe dosežke dialoga ekumenske komisije. Katoliški cerkvi se vsiljujejo:

  1. Rehabilitacija Martina Luthra,
  2. Preklic izobčenja vseh iz časa reformacije,
  3. Priznanje protestantskih in anglikanskih služb,
  4. Obojestransko evharistično gostoljubje.

Številni kristjani si želijo, da bi te postavke evangeličanska stran prav tako prostodušno in jasno povedala katoliški cerkvi, seveda ne brez potrebne samokritike. Samo praznovati 500 let reformacije, ne da bi cerkveno ločitev dejansko končali, pomeni, nalagati si novo krivdo. Pritisk teologije in cerkvene baze, občestev in mnogih dejavnih žensk in moških, naj pomaga, da pogosto zastrašeno in oklevajoče cerkveno vodstvo v Rimu in drugod te zgodovinske priložnosti ne bi zamudilo, temveč se prebudilo. Sicer se bo še več ljudi odvrnilo od cerkve, še več občestev in skupnosti poiskalo samopomoč! V današnjem globaliziranem in sekulariziranem svetu krščanstvo deluje verodostojno samo tedaj, če se predstavi v resnično spravljeni različnosti.

Informacija o ozadju:

Prof. Hans Küng (roj. 19.3.1928) je od svoje disertacije »Opravičenje. Nauk Karla Bartha in katoliško mišljenje« (1957) deloval v smeri ukinitve cerkvene ločitve. V prvi knjigi njegovih  sedaj pri založbi Herder izdanih izbranih delih je povezal svoje knjige o nauku opravičenja. Küngov impulz pred točno 60 leti je povzročil, da je bil v tem centralnem spornemu vprašanju dosežen evangeličansko-katoliški konsenz in se zaradi tega danes ponuja katoliška rehabilitacija Martina Luthra. Nadaljnjih 23 knjig zbranih del dokumentira Küngovo prizadevanje vseh šest desetletij za ekumensko spravo in mir med veroizpovedmi in verstvi. Z Josephom Ratzingerjem (papež Benedikt XVI.) je zadnji še aktiven koncilski teolog.

*Ta »klic k zbuditvi« Hansa Künga je posredovala Ustanova Weltethos s sedežem v Zürichu.    

(prevod A. Smrečnik)