Ne vladati, temveč negovati – NE5FE17

Pogovor s svetovalcem okrožnice o okolju, škofom Ewinom Kräulerjem

Papež Frančišek vas je, škofa iz dobesedno drugega konca sveta, imenoval za sodelavca za novo okrožnico. Kako je prišlo do tega?

Erwin Kräutler: Z mojim prizadevanjem v škofovski komisiji Brazilije za Amazonijo. Od njene ustanovitve naprej sem njen tajnik. Predsednik je moj frančiškanski prijatelj, kardinal Claudio Hummes. Rekel mi je: gre za to, da papež Frančišek iz prve roke izve, kaj se dogaja z uničevanjem Amazonije in kako posledico ima to požrešno uničevanje narave in kulture za človeštvo. To mu moraš približati.

Kako se je začelo to sodelovanje?

Kräutler: Dne 4. aprila zadnjega leta sem bil na avdijenci pri papežu Frančišku. V najinem pogovoru je šlo za ekologijo, torej našo sozemljo in njegovo trpljenje, za ogroženo preživetje indigenih ljudstev, za boje proti gradnji velikanskega jeza na Riju Xingu blizu mojega škofovskega mesta Altamira kot tudi za občestva brez evharistije v širjavah Amazonije. Frančišek se je živahno zanimal za moje izkušnje in me prosil, da mu pripravim predloge za njegovo okoljsko okrožnico. Za točen potek se naj bi dogovoril s kardinalom Petrom Turksonom, predsednikom papeškega sveta za pravičnost in mir. S Petrom Turksonom sva na predvečer skupaj večerjala v gostilni in sem slišal o njegovih izkušnjah z veleindistrijskim rudarstvom mangana v njegovi Ghanski domovini. Ko sem bil ponovno doma v Braziliji, sem poleg dela v velikanski škofiji pripravil predloge, ki jih je Vatikan želel prejeti v angleščini. Nisem so-avtor, kot trdijo nekateri mediji, temveč sem prinašalec kot drugi.

Za katere vsebine v okrožnici vam je šlo?

Kräutler: Amazonija, njeno uničevanje in ogroženost, kot tudi žrtve in mnogi boji upora za sozemljo v okoljski okrožnici ne smejo manjkati. Kajti Amazonija je makro-področje. So velika pljuča planeta. Amazonija ima klimo, ki regulira funkcijo za celotno zemljo. Če prejšnjih velikanskih deževnih gozdov Amazonije ne bo več, če se bo nadaljevalo izsekavanje zaradi kratkoročne sle po dobičku, bo to imelo posledice, ki se ne bodo ustavile na mejah Brazlilije.

In ljudje v Amazoniji?

Kräutler: Kdor pripoveduje o svojih izkušnjah v Amazoniji, kjer živim že 50 let in sem že 35 let škof, mora seveda govoriti o domorodcih: Amazonija pripada domorodcem, in domorodci pripadajo Amazoniji. Njihova sozemeljska kultura in njihove izkušnje, živeti z naravo in je ne uničevati, mora nujno biti vsebovana – v današnji uri sveta nujni – ekološki-okrožnici.

Amazonija je s približno sedem milijoni kvadratnih kolometrov velikanski prostor. Kako je aktualno obremenjena?

Kräutler: Na začetku 20. stoletja je bilo tam še okoli šest milijonov kvadratnih kolometrov deževnega gozda. V zadnjih petdesetih letih je bilo od tega uničenih približno štiridest procentov, predvsem za to, da so pridobili pašnike in zemljišča za velikansko poljedelstvo. Dinamika uničevanja gozda se nadaljuje, ni je bilo možno ustaviti. V največjem sistemu tekočih voda sveta je načrtovanih več kot šestdeset jezov in elektrarn. Amazonka in mnogi pritoki bodo tako postali mrtve vode. Kultura rečnih ribičev in – kmetov je ogrožena, da bo potonila. Hlepenje po rudarskih bogastvih kot sta zlato in bauksit zastruplja rečni sistem. In gozd postane žrtev samo na dobiček usmerjenih lesnih koncernov.

Kaj je vodilo ekološke-okrožnice?

Kräutler: Papež Frančišek je napram meni poudaril, da mu gre prvenstveno za vprašanje preživetja človeka in narave. Utemeljuje naproti uničujočim interesom izkoriščanja, ki se globalno povezujejo v dinamiko smrti. Ne gre torej v prvi vrsti za običajno varovanje okolja. Frančišek mi je rekel, da želi preprečiti nasprotovanje med jazom in naravo, ker bi na ta način narava preveč lahkotno postala predmet, zadeva, o kateri bi določeni ljudje in podjetja potem odločali. Njemu gre za neločljivo sobivanje narave in človeka, za soustvarjenost vseh. Kratko rečeno: vodilo ni okolje, temveč sozemlja.

Kaj je socialna in politična perspektive?

Kräutler: Papežu gre za ekologijo, ki vsem, predvsem pa revnim, podarja dobro življenjsko perspektivo. Naša drža napram daru stvarstva se imenuje odgovornost. Ne v smislu stare, zmote in popravljenega prevoda stavka iz bibličnega mita stvarjenje »podredite si svet!« Temveč v smislu mnogo bolj primernega prevoda Stuttgartske biblije »napravite korak na zemlji!« Povabljeni smo, da se na zemlji premaknemo. S tem je povezana naloga, da jo negujemo in oskrbujemo. Negovalci naj bomo, ne gospodovalci nad zemljo.

Papež prelomi s staro zgodbo prevzetnosti iz biblije?

Kräutler: Jasno. Kajti na mesto stoletja stare, smrtne napačne interpretacije od Boga zaukazane dominantnosti človeka postavi hvaležno sobivanje. Zgodivina učinka tega napačnega tolmačenja je bila in je žal dolga.

V kateri kontekst papež postavlja ekološko-okrožnico?

Kräutler: Frančišek je Argentinec, tam je dolgo časa živel. Argentinsko gospodarstvo je usmerjeno na izkoriščanje in izvoz naravnih bogastev kot tudi agrarno industrijo. Zaradi nje nastradajo na jugu kot na severu Argentine domorodci in njihove kulture. Če Frančišek govori o uničevanju narave in izkoriščanju, govori o svoji življenjski izkušnji.

Je okrožnica kot druge prejšnje okrožnice papežev samostojen dokument?

Kräutler: Ne. Izhaja nekaj mesecev pred svetovno klimatsko konferenco Združenih narodov v Parizu in se umešča v njen uvod. To je novo in je enkraten dogodek. Rim se torej na nov način povezuje s svetom. In katoličani tvorijo z več kot 1,2 milijardo ljudi v skoraj vsaki državi sveta veliko skupnost. Če bodo mnogi izmed njih okrožnico uporabili, bo to spodbudilo stremljenje po širokem svetovnem spreobrnjenju v ekologiji in svetovnem vprašanju klime.

Intervju: Thomas Seiterich, www.Publik-forum.de 12/2015

Erwin Kräutler vodi prelaturo Xingu, površinsko največjo škofijo sveta. Za njegovo prizadevanje za domorodce in za deževni gozd Amazonije je prejel alternativno nobelovo nagrado.
Prevod A. Smrečnik;
Zahvala avtorju za dovoljenje za prevod.

PS: Prevod nemške slikanice okrožnice Pismo za svet sem posredoval založbi Družina in upam, da bo prevedena in čim prej na razpolago tudi za slovenske otroke in vse člane družine.

Slovenski prevod okrožnice Hvaljen si pa je na razpolago na spletu tako radija Vatikan kot tudi založbe Družina. Hvala.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja