PRAZNOVANJE BOŽJIH DAROV ŽIVLJENJA

Praznovanje Božjih darov življenja na veliki četrtek 2018 v Bergu, Prof. Dr. K-P. Jörns

L(itrug – pridiga):
Bogu se zahvalimo za življenje in za veselo sporočilo Jezusa. Za njegovo življenje od začetka do konca, zu moč Božje ljubezni, iz katere je živel in njegovo pot, ki jo je našel do nas,  semkaj in danes. “V Njem je bilo življenje, in življenje je bilo luč za človeka. In luč sveti v temi.” “Beseda je postala človek iz mesa in krvi in je prebivala med nami.” In evangeliji nam kažejo njegovo čudovitost, “polno milosti (haris) in resnice.” (Jn 1,4.5.14)
Tako ga vidimo pri gobavcu, ki ga nihče ni znal ozdraviti: on ne ozdravi samo njegovega telesa, temveč tudi njegovo dušo, osvobodi ga vsega, kar ga je priklepalo na njegovo krivdo v preteklosti: “Tvoji grehi so ti odpuščeni” Mr 2,1-12).
In beremo, kako se je na drugem mestu postavil za prostitutko, ki so jo izkoriščali mnogi moški. Ko so hoteli začeti metati na cipo kamne, da bi se medsebojno postavili kot poštenjaki, jim je rekel: “Kdor izmed vas je brez greha, naj vrže prvi kamen” (Jn 8,7). Beremo, da niso vrgli nobenega kamna.
Slišimo, da je posredoval, ko so ponovno poskušali, da bi dobre Božje zapovedi obrnili proti ljudem in bi njihove pravice življenja določili na milimeterskem papirju. Reče jim: “Božje zapovedi so dane za ljudi, naj bi jim pomagale živeti. Človeka ni ustvaril, da bi izpolnjeval zapovedi.” (Mr 2,27).
Tudi v tistem primeru prilike se zasveti njegova empatičnost, v kateri pripoveduje o mladem moškem, ki svoje urejeno življenje pogleda od zunaj in ni več želel živeti po utečenih družbenih pravilih. Hotel je najti življenje – in samega sebe. Pri tem je zapravil svojo dediščino in je skoraj propadel. Rešil ga je spomin na svojega očeta in njegovo nepozabljeno ljubezen. Zato se vrne domov. In spomnimo se, da je Jezus zgodbo zaključil tako, da oče od sreče zaradi vrnitve sina pripravi praznovanje, ne da bi računal in obračunaval. Preprosto iz ljubezni – in z vso domišljijo, ki meri na nov začetek za sina. (Lk15,11.32). Jezus nam je dal verovati, da je v tem usmiljenem Očetu možno spoznati Boga.
Ja, slišimo in se čudimo, da Jezus svoje dostojanstvo, da je Božji Sin, prizna vsakemu človeku, ki želi hoditi po njegovi poti. Vsakega moškega in žensko je pooblastil, da drugemu človeku odpusti greh in krivdo (Mt 5,3-10; 6,12). Drugih duhovnikov ne potrebujejo.
In Jezus posreduje upanje v nov svet, ko iz Judov in drugače verujočih in tako imenovanih poganov ponovno naredi ljudi, ki so ustvarjeni od enega Boga in vidijo v njem tudi prihodnost. Opogumil jih je, da življenje dojemajo v svoji polnosti in širini, ko je Božje kraljestvo odprl za tudi za otroke in ženske in jim dovolil soodločati o vsem, kar je v življenju pomembno. Saj je on njihovo življenje.
In še preden je prišel k ljudem, ga vidimo v skupnosti z živalmi. Tam doživi potrditev, da je z njim tudi Božji Duh (Mr 1,12s.). Kasneje slišimo, da je svoje sodobnike opogumil, da prekinejo kdaj tudi zapovedan sobotni počitek, da rešijo svojo ovco pred utopitvijo (Mt 12,11).
Svetloba sije iz njega tudi, ker je zavračal nasilje kot sredstvo za izvajanje oblasti. S svojim zgledom življenja je pokazal, da vsaka resnična oblast izhaja iz ljubezni; kajti ljubezen prenese tudi trpljenje, ne da bi se maščevala. Ona lahko povzdigne srce in premaga tudi gorje, tudi če sta potrebna čas in vedno novi poskusi – ker smo bili vsi naučeni po vzoru naših očetov, vedno znova vendarle kot zadnjo modrost uporabiti nasilje.
Učil nas je, da ni krivde, po kateri bi lahko človek izgubil pravico do življenja; in da pokažemo svoje največje dostojanstvo, če smo pripravljeni odpustiti in prositi za odpuščanje.
Boga je posredoval trpečim, ja, Boga je poistovetil s potrebnimi ljubezni, lačnimi, žejnimi, zatiranimi in ponižanimi. “Nihče Tebe, Bog, ni nikoli videl; toda Jezus Te je prikazal usmiljenega” (Jn 1,18). Da je božja ljubezen resnična in pravična, kažejo Jezusove poti in njegovo življenje – včasih zelo nežno, in včasih povezano z jasno resnico.
Toda tudi njega je obšla žalost. Kajti “prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prišla v svet, … toda svet ga ni spoznal.” (Jn 1,9s.). Torej je moral Jezus prenesti, da svet zavrne tudi Boga. Čeprav ni hotel trpeti, tudi pred usmrtitvijo ni zbežal.
Bogu se zahvalimo, da je Jezus živel in s smrtjo ni izginil. Z njegovo podobo o Bogu povezujemo tudi vse dobro in opogumljajoče, kar so ljudje o Bogu izvedeli v drugih religijah. Združimo to v zavedanju, da je Boga v vsakem našem življenju in umiranju. Božji Duh bo olajšal tudi težko življenje in naše duše in tudi nas, ko bomo umrli, spremenil v novo podobo življenja.
Verjamemo: Bog je ljubezen. Kdor ostane v ljubezni, ta ostane v Bogu in Bog v njem. Verjamemo: ljubezen je močnejša od smrti.
Praznovanje Božjih darov življenja na veliki četrtek 2018 v Bergu, K-P. Jörns
Pozdrav in uvod v Liturg-ijo (L):
Zahvala Bogu, iz katerega izvira vse življenje in prihodnost; hvalimo Boga, ki je od stvarjenja človeka, bil hvaljen in klican z mnogimi imeni in v mnogih podobah in so ga klicali na pomoč, in je bil zaradi gorja na svetu tudi napaden; hvalimo Boga, ki ga nam je Jezus naučil razumeti kot Očeta, ki z nami živi in trpi; v nas je navzoč kot Duh in ljubezen in nas razveseljuje s svojimi darovi življenja.
L: Bogu se zahvalimo za luč, vir življenja. Bog je luč in nas razsvetljluje, da postaja v nas svetlo in tako lahko postanemo luč za druge.
L: Bogu se zahvalimo za vodo, za drugi vir življenja. Ker obstaja voda, rastejo tudi rastline in druga živa bitja, od katerih živimo. Želimo se naučiti, da bi varčevali s tem dragocenim darom življenja, kajti pravica do življenja, za katero se zavzemamo, se začne z dostopom do sveže vode.
L: Bogu se zahvalimo za kruh življenja, da nam daje telesno in duhovno hrano. Dela nas močne, da ohranjamo zemljo, da ljudje in živali najdejo dnevno hrano, kruh preko vseh zemeljskih mej.
L: Bogu se zahvalimo tudi za sad vinske trte. V kelihu z vinomo okušamo njegovo bližino. Kakor je iz grozdja nastalo vino, tako naj iz verstev sveta izhaja skupna moč, ki služi miru.
L: Bogu se zahvalimo za rože in vse druge rastline. Dajejo nam barve in oblike, ki nas razveseljujejo, in zrak, ki ga dihamo. In Bogu se zahvalimo za živali. Z njimi imamo skupno preteklost in skupno prihodnost na naši zemlji – ali pa ne bo prihodnosti.
L: Zahvalimo se Ti za vsako dobro in resnično besedo, ki jo slišimo. za vso ljubezen, ki nas dela lepe, in za vsako spodbudo, s katero napredujemo in se razvijamo.
L: Zahvalimo se za čudež življenja, v katerem Boga doživljamo vsak dan, ki se raznovrstno odraža tudi v umetnosti in glasbi.
“Pridiga…(glej zgoraj)”
L: Jezus, rojen iz Duha, razodevaš nam: Bog ljubi svet. Zato smo varni.
Jezus, obsojen si, na Vstajensko jutro premagaš oblast nasilja.
Jezus, vstal si, ti nam kažeš; Bog stvarstva deluje skrivnostno tudi v smrti.
L: V življenju in umiranju imamo zagotovilo, da je Bog z nami. Zaradi tega se Bogu zahvalimo in ga med nami delimo z telesnimi in duhovnimi darovi, ki nas ohranjajo in razveseljujejo. S tem ponavljamo, kar je delal Jezus, ko je s svojimi sopotniki obhajal obed:
Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: vzemite in jejte. Kruh življenja je, in kruh življenja sem jaz za vas. Po obedu je vzel kelih, zmolil zahvalo, jim ga dal, in vsi so iz njega pili.
L: Sedaj si delimo kruh in vino in okusimo čudež življenja.
Obhajanke in obhajanci si podajo posodo kruha in kelih in govorijo:
“Kruh življenja za tebe” in 
“Božja ljubezen za tebe.”
Pesem…
Feier der Lebensgaben von Prof. Dr. Klaus-Peter Jörns-02042018
Prevod A. Smrečnik
PS: Meni odlična jedrnata pridiga, ki zelo lepo povzema Jezusovo veselo sporočilo za vsakega človeka, se mi zdi vredna, da jo posredujem tudi slovenkskemu človeku. Ker smo svobodni in lahko vsak pove svoje mnenje, kako veruje in kaj mu je smiselno, razumljjivo, sprejemljivo, sem se odločil, prevod objaviti in ga dati v splošno uporabo za delitev.
Mogoče se bo opogumil kak duhovni vodja in besedilo praznovanja vključil v kako župnijsko praznovanje evharistije.
Hkrati pa lahko v pridigi začutimo, kako vero in njegovo strnjeno razlago evangelijev posreduje K-P. Jörns sodobnikom.
Zaradi sodobnega verovanja je tudi soustanovitelj pobude sodobno verovati, na njihovi spletni strani je bilo besedilo letošnjega praznovanja tudi objavljeno.
Tudi sam doživljam, da se včasih spregleda: – Jezusovo božje učlovečenje za dostojanstvo in spoštovanje vsakega človeka (božič), – njegovo vzorno in zgledno življenje in praznovanje z učenkami in učenci (evangeliji, govor na gori, blagri, ljubiti bližnjega, graditi božje kraljestvo, ljubitri in odpustiti nasprotnikom in moliti za drugače misleče idr.), in ne samo povdarjalo “sveto tridnevje” – trpljenja, smrti in vstajenja. Prepričan sem, da je dosti utemeljitev sodobne razlage vere, religije in teologije, da Jezus in noben Bog ne želita v miselnosti Stare zaveze, da bi en  sam človek trpel po krivici. Da je Jezus jasno naročil, naj trpljenja ne povzročamo in ne iščemo, kjer pa je nesreča, gorje, trpljenje, neznosno, nedolžno in krivično, pa bodimo solidarni, pomagajmo ga lajšati in prestati (ljubiti sovražnike in moliti za preganjalce, hraniti, odžejati, obiskovati, skrbeti… idr. se odpovedati pravici do maščevanja!, nič nasilja, prekiniti spiralo nasilja, mirno reševanje sporov z dialogom in molitvijo…).
Nedavno sem opazil ob razmišljanju in obiskih pri sorodnikih ob praznikih zase verski pomem plakata na avtocesti, na katerem joka otrok in piše, naj med vožnjo ne telefoniramo brez mikrofona… Neodgovorno bi bilo, če bi starš telefoniral med vožno brez primerne naprave dodatnega mikrofona, in se zaradi tega smrtno ponesrečil, in bi otrok postal sirota… Meni govori plakat: bodimo odgovorni, ne povzročajmo lahkomiselno po nepotrebnem dodatno žalost in stisko.